Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.
Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.
Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.
V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.
Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.
Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.
V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.
Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
Z nami je kriminalist Robert Tekavec spregovoril o razlogih za porast mladoletniškega kriminala, ki naj bi bil po nekaterih podatkih najvišji v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Povedal je, kakšni so prestopki, ki se jih poslužijo mladoletni in kakšno odgovornost morajo zanje prevzeti.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
Na Gospodarskem razstavišču so odprli 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo na 5000 kvadratnih mestih ponudil več kot 280 dogodkov. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je na ogled njihova največja razstava do zdaj, na kateri predstavljajo dela nove stvarnosti in realizma v Srednji Evropi v obdobju med letoma 1925 in 1933.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...